Armando Correa Je Roman Hčerka Zgodba Izide V Angleščini 7. Maja

2024 Avtor: Steven Freeman | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 08:20

Ljudski direktor urednika Español Armando Correa ima stranski vrvež, ki vas lahko preseneti. Ko ne pregleduje ikonične revije 50 najlepših ljudi "Bellos", raziskuje malo znane, še epske zločine iz zgodovine, ki so se skrivali med nacistično Nemčijo in drugo svetovno vojno, skozi osebne pripovedi neverjetnih likov skozi desetletja.

Njegov najnovejši roman The Daughter's Tale izide v angleščini 7. maja Zgodba, ki povezuje Berlin iz leta 1939 in New York City iz leta 2015, temelji na resničnih dogodkih in prikazuje, kako holokavst še danes vpliva na družine in živi do danes. To je druga v trilogiji, ki se je začela z raziskovanjem pogosto spregledane epizode, v kateri je bila udeležena Saint Louis, ladja, ki je prevažala več kot 900 judovskih evropskih beguncev, ki so jo kubanski uradniki zavrnili. V prvi knjigi Correa, The German Girl, se je osredotočil na življenje 28 Judov, ki jim je bilo dovoljeno bivati na Kubi (kjer se je Correa rodila). Ta roman ima tudi razcepljeno strukturo, ki se povezuje s sodobnimi potomci, ki se še vedno ukvarjajo z dogodki iz več kot 70 let.

Correa v zgodbi o hčeri ponovno navaja še eno manj znano nacistično grozodejstvo v okupirani Franciji, pokol Oradour sur Glane. V zgodbi je Amanda Stenberg nemška Judinja, ki je z otroki pobegla pred nacisti, potem ko se je njen mož odpeljal, medtem ko se je 80-letna Elise Duval, ki živi v današnjem New Yorku, prisiljena pomiriti s svojo preteklostjo, potem ko je nenadoma prejela pisma v Nemško napisala njena mati. Zadnji obrok trilogije bo naslovljen Nočni popotnik in osredotočen na nemške programe evgenike.

Correa, ki je zadnjih 12 let preživel pri People en Español, je svojo novinarsko kariero začel v Havani leta 1988. Odkrito gej, ve nekaj o preganjanju, odraščanju v času, ko je Kuba imela antigejevske zakone in homoseksualce postavila po svoje koncentracijska taborišča. Skupaj s 30 leti in partnerjem sta se leta 1991 preselila v ZDA. V svoji prvi (nefikcijski) knjigi, v iskanju Emme: Dva očeta, ena hči in sanje o družini (Rayo, Harper Collins, 2009), je oče treh otrok, da si ustvari novo življenje in družino v ZDA, podroben.

Prejemnik izjemnih nagrad za dosežke Nacionalnega združenja za latino publikacije in Društva strokovnega novinarstva nam je dal vpogled v njegov osebni navdih za romane in njegov postopek pisanja.

DOBAR: Kako so te zgodbe, ideja za trilogijo, prišle do vas? Kaj vas je osebno pritegnilo k zgodbi?

Armando Correa: Odraščal sem na Kubi in spomnim se, ko mi je bilo 10 let, mi je babica na večerji rekla, da bo Kuba zelo drago plačala za to, kar je storila judovskim beguncem. Ko sem odraščal, sem razumel, da misli na tragedijo v Saint Louisu, o čemer se na Kubi nikoli ne govori. Moja babica, hči španskih priseljencev, je bila noseča z mamo, ko je Saint Louis prišel v pristanišče Havana 27. maja 1939. Videti, kako se je večina beguncev na krovu prisiljena vrniti v Evropo in se soočiti s smrtjo pred nacisti koncentracijska taborišča so jo močno prizadela.

Po čem se te knjige razlikujejo od drugih zgodb o življenju, ki so jih uničili nacisti in drugi preživeli holokavsti? Kuba zagotovo izstopa

V treh romanih sem se želel spoprijeti z zgodovinskimi dogodki, ki so že davno pozabljeni. Vse so bile zgodbe, v katere so vpleteni nacisti, ki so vključevale države, kot so Kuba, ZDA, Kanada in Francija, vse pa so bile na nek način tudi odgovorne za usodo mnogih.

Kakšen je bil vaš raziskovalni postopek? Je bilo pri prvih dveh knjigah podobno?

Oba romana sta zahtevala leta raziskovanja. Prvič sem zavrnil govor z preživelimi člani MS Saint Louis, dokler nisem končal pisanja knjige in odpotoval v Berlin, Auschwitz in Havano. Za Hčerkino pripoved sem naredil nasprotno: Najprej sem šel do Oradour sur Glane, nato pa sem se v celoti vnel v knjigo. Bila sta dva popolnoma različna procesa pisanja. V nemškem dekletu, mojem prvem romanu, se zgodba odvija v New Yorku, Berlinu in Havani. Pariz se omenja le mimogrede. Ta roman je resnično govoril o dogodku z 28 potniki MS Saint Louis, ki so smeli izstopiti v Havani. Toda kaj je z ostalimi 900 judovskimi begunci, ki so se bili prisiljeni vrniti v Evropo? V tem drugem romanu sem želel raziskati usodo nekaterih potnikov, ki so končali v Franciji.

Kakšen pomen bi rekli, da ima Priča o hčeri sedanjo dogajanje?

Ta strah, ki ga imamo drugi, tisti, ki smo si različni, je bistvo The Daughter's Tale, zgodbe o ljubezni in upanju, navkljub vsem. Mati se mora drastično odločiti in se zateči k opustitvi, da bi hčerko rešila v svetu, ki zavrača drugega, tistega, za katerega meni, da je "izven okvirja", tiste, ki si želijo vsiliti popolnost, ravnotežje.

Ne učimo se iz zgodovine; ponavadi pademo v pozabo. Dan, ko sprejmemo, da smo si vsi različni - in spoštujemo te razlike, namesto da jim poskušamo dodeliti imena in vredno - je dan, ko bomo končno lahko izgnali strupeno idejo o "drugem".