Mariana Atencio Govori O Svoji Novi Knjigi, Perfectly You

2024 Avtor: Steven Freeman | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 08:20

Novinarka Mariana Atencio ni bila vedno tako prepričana vase. "Ko sem prešel na angleško angleško televizijo, sem imel vse te dvome o" Ali bom to res zmogel? " - kar zadeva govoriti angleško v zraku, biti v živo in skakati na največje zgodbe dneva v jeziku, ki ni moj prvi, "pravi za CHICA. Je pa imela tudi željo, da bi zgodbe, ki jih je zajemala v španščini, zgodbe svoje latinskoameriške skupnosti predstavila širšemu občinstvu. Spodbujanje mladih in vojska privržencev družbenih medijev je pomagalo. Podprla se je "s strani mi gente, ljudi iz naše premalo predstavljene skupnosti, ljudi, ki so v celoti dvojezični in želijo videti naše zgodbe v običajnih medijih."

Premagovanje lastnih strahov je leta 2016, 34-letna dobitnica nagrade Peabody, naredila skok vere in pustila stabilno in priznano petletno kariero kot reporterka Univision in Fusion, da je začela znova in si utirala novo pot v angleščini na NBC. Od takrat je zajela posledice naravnih nesreč, kot so orkan Marija v Portoriku in uničujoči potres v Mexico Cityju, pogosto pa je iz zraka prevajala iz španščine in brezglavo dajala razširjen glas. Dopisnika MSNBC in NBC opisujeta to izkušnjo in še veliko več v njenem prvencu avtorja knjige Perfectly You (Harper Collins), ki slavi moč biti sam in objema svoj Latinidad.

V svoji knjigi podrobno opisuje, kako je prešla v angleško-jezikovne medije, pri čemer je prevladala negotovost tako glede njenega poudarka kot občutka pripadnosti. "Včasih, ko si edina Latina v sobi in poskušaš predstaviti zgodbo o DACA, Venezueli ali priseljevanju, moraš biti strastno podvržen tej zgodbi, ker ni toliko ljudi okoli tebe ki prav tako razmišljajo o teh zgodbah kot naslovih za novice dneva, «priznava. "Kot novinarji vsak dan določamo nacionalno agendo, o čem bo narod govoril o tem."

Atencio priznava, da je Latina v večini medijev družbena odgovornost: "Ne gre za najem nekoga, ki je manjšina, in njegov glas pretvoriti v obstoječega. Gre za ohranitev pristnosti, da lahko še naprej odražate potrebe svoje skupnosti. To je resnično moj namen."

Novinarka sama se je novinarka lahko povezala z ljudmi, ki zapuščajo svoje države, da bi iskala varnost in ustrelila Ameriške sanje. "Kot Latina sem razumel, zakaj te družine bežijo in zakaj bi z otrokom hodil več kot 2000 kilometrov, da bi prišel do pribežališča. In potem je bila bolečina, da bi se tvoj otrok odtrgal od tebe, tako uničujoča, da bi jo bilo slišati, «pravi o intervjuvanju staršev, ki so bili del migrantskega karavana, ki prihaja iz Srednje Amerike. "Na kabelsko televizijo v angleščini dajete gledalcem priložnost, da jih slišijo brez glasu, brez podnapisov. Hispanci dajete priložnost, da pripovedujejo svoje zgodbe in humanizirate razpravo."

Zajema tudi politično in humanitarno krizo v svoji državi, kar je naloga, ki je blizu doma. "Moral sem pripeljati svojo sestro leta 2017, ker so jih v naši soseščini solzile, potem ko sem očeta izgubil sredi zdravstvene krize v Venezueli," pravi avtor. Februarja 2018 je bil ob njenem očetu Alvaro Atencio ob strani, ko je umrl, potem ko se je tedensko spopadal s pljučnico in podvrgel pljučnim operacijam, v bolnišnici z umirajočimi zdravstvenimi sredstvi v Karakasu.

Čeprav je imela srečno otroštvo v Venezueli, se ji zdi, da je izgubila državo, v kateri je odraščala - saj je videla, da se zdaj pod vodstvom Nicholasa Madura ruši. Govori o koraku na ulice del demokratičnega študentskega gibanja leta 2007, ki so protestirali, potem ko je vlada zaprla informativno postajo RCTV. "Nalivali smo se na solze, na nas so odprli vodne topove in ta izkušnja je resnično oblikovala mojo strast do boja za svobodo in biti novinar," pravi.

Te sanje so se uresničile zaradi štipendije za študij na univerzi Columbia v New Yorku leta 2008. Zame je bilo to kot pošiljanje sporočila v steklenici. Te prijave sem poslala in ko sem prejela e-poštno sporočilo, da sem prejela štipendijo za odhod v Columbijo, je vse skupaj pisalo Boga, «pravi.

Čeprav si je prizadevala za službo, za katero si je prizadevala, v svoji knjigi govori o tem, da se je odpravila s prve zaposlitve v novinarstvu (v New Yorku El Diario). Po končani šoli Ivy League je morala iskati delo "brez vizuma, saj je skoraj brez dokumenta", pravi. "Počutila sem se, kot da imam na čelu lepljivo noto, ki je govorila:" Ne najami te osebe."

Atencio je pokril in izkusil svoj delež trpljenja, tako na delovnem mestu kot zunaj njega. Postati osebna je bila edina možnost pri pisanju tega memoarja, ki je posvečen njenemu očetu. "Ta knjiga je vključevala toliko iskanja duše," pravi. "Moja družina je zelo zasebna in težko se jim je približala ideji, da bomo vse življenje objavili. Moj mož je zelo zaseben in govorim tudi o tem, kako sem našel ljubezen sredi pokrivanja naravnih nesreč, politike in priseljevanja. In izjemno odprta sem za vse vidike svojega življenja, to je del tega, da sem popolnoma jaz, da sem avtentičen in da sem odprta knjiga."

Svojim bralcem sporoča, naj se ne odvračajo in naj nadaljujejo v sanjah - ne da bi pozabili, kdo so v postopku. "V službi in v osebnem življenju moraš biti pristno," poudarja Atencio. "Morate biti resnični do sebe, kaj želite." V njenem primeru je to pomenilo, da se ne prepustimo pritisku družbe in odložimo, da bi imeli otroke. Čeprav pravi, da je srečno poročena s svojo sorodno dušo, se želi osredotočiti na načrte kariere in ambicije, preden postane mama. "Moj mož je prejšnji teden želel otroke. Že tri otroke bi imeli, če bi bilo odvisno od njega, «se smeji.

Popolno Knjige knjig boste udarili po vsej državi in že lahko naročite svojo kopijo