Karipski Toni, Prisotni V "Chula"

2024 Avtor: Steven Freeman | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-12-17 08:20

Zdaj poznam Amando Alcantáro.

Kot da, poznam jo, poznam jo.

Dominikansko-ameriška pisateljica si je dala ime po svojem blogu Radical Latina in kot soustanoviteljica revije La Galeria, osredotočena na ženske, vendar sem jo s svojo knjigo Chula resnično imela priložnost spoznati zgodba.

Uporablja se kot druga beseda za ljubko, ljubko ali krasno, "chula" je vzdevek, zaradi katerega se bo katera koli Caribeña stopila, ko bo zdrsnila z ustnic pomembnega drugega. "Ja, pokliči me kul, prosim," piše v istoimenski pesmi.

Knjiga razkriva svojih 28 let življenja z zbirko prispevkov iz revij, kratkih zgodb in intimnih pesmi. Deli vpogled v terapevtski vidik postopka zbiranja: "Strašljivo je bilo iti skozi moje revije in revidirati. To je bil postopek spoznavanja sebe znova. " Izdaja knjige je potekala 21. marca in od takrat je Chula na Amazoni dosegel prvo mesto v kategorijah Karibov in Latinske Amerike, latinoameriške poezije in latinoameričnih biografij.

"Chula zame pomeni preživetje," pravi. "Gre za premagovanje občutka, ki ni vreden." Avtorica deli izkušnje s svojo spolnostjo, spolnim nadlegovanjem, utišanjem in želi umreti, za kar meni, da je nekaj, kar doživlja veliko žensk - predvsem preživelih, ki čutijo sram in krivdo in kot da bi si to zaslužile. Z razpakiranjem spoznate tudi njen pogled na izraz "mulatta", ki se pogosto uporablja na Karibih - običajno prepozna nekoga iz mešane rase.

Da so besedila knjige edinstvena, je mogoče najbolje opisati z mojo izkušnjo na treh straneh. Kot dominikansko-Američanka, ki razume španščino in angleščino, je trajalo toliko časa, da sem ugotovila, da berem v španščini. Alcantara piše tako, kot govori, kako govorim, tako, kot govori moja sestra - seveda odmeva z dvojezičnim bralcem, ko poteka avtobiografski potop.

Tu se vseeno ne ustavi. Ne le, da obstaja mešanica jezikov, ampak kombinacija narečja, ki meša severni Cibaeño naglas (iz regije v Dominikanski republiki) v njene pesmi - čeprav se je Alcantara sprva pretirano ukvarjala s tem. "Nekateri deli so se me bali, ker sem mislil, da bodo ljudje mislili, da je narobe ali napačno napisana." Ampak samo pomislila je: "Ljudje bodo vedeli."

"Sploh ne poskušam biti takšen," Ooh, moja identiteta. " Samo naravno je prišlo."

Dominikanci in Američani so tudi nekaj razumeli, kako živi "nazaj". Običajno je odraščanje dominikancev v zveznih državah pomenilo poletje na otoke. Amandina izkušnja je bila drugačna. Njena mati se je preselila nazaj v Santiago v Dominikanski republiki, zato je Amanda vsako leto odletela v New Jersey.

Alcántara kot ženska ekipa vodi poslovni vidik kot samozaložnik in promotor. Mora ravnati z e-poštnimi sporočili. Na vprašanje, zakaj se je odločila za samostojno objavo, je preprosto odgovorila: "Nujno." "Nisem želel čakati eno leto, da bi našel agenta, potem pa eno leto, da bi našel založnika. Nisem hotel čakati tri leta, da objavim svojo knjigo. " Želela je tudi popoln ustvarjalni nadzor. "Nisem želel kompromitirati španščine in angleščine ali formata."

Tudi ilustracija knjige je bila skrbno premišljena. Rože na pokrovu imenujejo coralillo, najdemo jih v Dominikanski republiki in Portoriku. Kot otrok bi jih naredila za izdelavo ogrlic in zapestnic.

Eden najboljših vidikov Chula je, da nanjo močno vplivajo kultura perreo in reggaetón. "Reggaetón je zame poezija," pravi. Eden prvih del, ki jih bralec naleti, je govorjena beseda, ki sega čez pesmico.

Amanda se veseli, da bo še naprej raziskovala svoj literarni svet: "Zame sem zaljubljena v svoje pisanje in komaj čakam, da pišem, naredim več in se zabavam. In tudi ko pišeš težko sranje in se ozreš nazaj, kot, in rečeš: "Joj, to je ogenj." To si želim."